Radijski dnevnik
Radijski dnevnik
Jan 21, 2021
Znane podrobnosti sproščanja ukrepov
Play • 25 min
Pristojni so danes pojasnjevali podrobnosti sproščanja ukrepov, napovedanega za prihodnji teden. Kot je znano, se bodo nekateri sprostili že ta konec tedna, in sicer se bodo lahko odprla smučišča, prav tako bodo mogoče v soboto v regijah z ugodnejšo epidemiološko sliko obiskati knjižnice, muzeje in galerije. Oči javnosti pa so usmerjene predvsem v vrnitev učencev prve triade v šolski klopi, ki bo v torek.

Nekaj drugih poudarkov oddaje:

Ameriški predsednik Biden zagrizel v spopad s pandemijo. Evroposlanci po aretaciji Navalnega zahtevajo zaostritev sankcij proti Rusiji. Se v Telekomu nakazuje sprememba uprave družbe? SAB poziva, naj država v pol leta pripravi načrt sanacije potresno ogroženih stavb.
Intelekta
Intelekta
RTVSLO – Prvi
Zeleni vodik bi lahko pokril četrtino globalnih energetskih potreb
Zeleni prehod naj bi Evropi do sredine stoletja zagotovil neto ničelne izpuste toplogrednih plinov. A medtem ko se obnovljivi viri energije vse bolj uveljavljajo in postajajo konkurenčni, se vse jasneje kaže potreba po učinkovitem shranjevanju viškov energije. Obnovljivi viri so v pomembni meri odvisni od vremena in zato nepredvidljivi, elektroenergetsko omrežje pa zahteva izredno stabilnost. Kot vse pomembnejša možnost shranjevanja teh viškov elektrike se omenja vodik, ki ima številne prednosti. Možno ga je transportirati po ceveh, uporabiti kot energent v transportu, prav tako bi ga lahko po potrebi spremenila nazaj v elektriko. In vse to brez izpustov toplogrednih plinov in zdravju škodljivih snovi. Sliši se idealno, a v praksi smo od tega cilja še oddaljeni. Danes je skoraj ves vodik proizveden iz fosilnih virov in ta seveda ni ogljično nevtralen. "Sama tehnologija je na pragu zrelosti, tako da tehničnih ovir ni," pravi doc. dr. Gregor Dolanc, vodja odseka za sisteme in vodenje na Institutu "Jožef Stefan". "Problem je cena tega vodika." O prednostih in slabostih vodika, potrebni tehnologiji in infrastrukturi ter o vlogi vodika v evropskem zelenem prehodu, so v Intelekti razmišljali prof. dr. Mihael Sekavčnik s Fakultete za strojništvo UL, izr. prof. dr. Nejc Hodnik, Kemijski inštitut in doc. dr. Gregor Dolanc, IJS. »Tukaj brez resnega premisleka o celotni paradigmi ekonomskega sistema, kateremu so vsi ostali sistemi: od energetskega, izobraževalnega, do zdravstvenega, itd. podrejeni, ne bo šlo,« pa opozarja prof. dr. Mihael Sekavčnik. »Današnji ekonomski model, kot vemo, temelji na ekonomiji rasti na obrestni meri. Obrestno obrestni račun vam pa hitro pokaže, da ste obremenjeni z eksponentno rastjo, ta planet pa eksponentne rasti preprosto ne prenese.« Foto: Pixabay
47 min
More episodes
Search
Clear search
Close search
Google apps
Main menu