Kje so tisti časi, ko smo s seboj na izlet vzeli zemljevid, na njem iskali pravo pot in ob tem tudi mislili, kar nam ob današnjih aplikacijah ni treba. Slovenija ima krasne kartografske izdelke, ki so ostali v preteklosti prezrti, zato so se v Narodni in univerzitetni knjižnici odločili, da jih nekaj postavijo na razstavo in tako širši javnosti prikažejo zanimivosti in pomen zemljevidov. Razstava z naslovom Kartografski zakladi slovenskega ozemlja je plod sodelovanja NUK-a in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja.
V Narodni in univerzitetni knjižnici so na ogled kartografski zakladi slovenskega ozemlja
Kje so tisti časi, ko smo s seboj na izlet vzeli zemljevid, na njem iskali pravo pot in ob tem tudi mislili, kar nam ob današnjih aplikacijah ni treba. Slovenija ima krasne kartografske izdelke, ki so ostali v preteklosti prezrti, zato so se v Narodni in univerzitetni knjižnici odločili, da jih nekaj postavijo na razstavo in tako širši javnosti prikažejo zanimivosti in pomen zemljevidov.
Razstava z naslovom Kartografski zakladi slovenskega ozemlja je plod sodelovanja NUK-a in Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja. Kronološko so predstavljeni pomembnejši zgodovinski zemljevidi slovenskega ozemlja od prvih znanih prikazov v 16. stoletju do Zemljevida slovenskih dežel in pokrajin Petra Kozlerja iz leta 1853.
Willem Janszoon Blaeu: Kras, Kranjska, Istra in Slovenska marka, 1635
Georg Matthäus Vischer: Novi geografski opis nadvse rodovitne vojvodine Štajerske, 1678
Janez Vajkard Valvasor: Kranjska, Kras, Istra in Slovenska marka, 1689
Johann Baptist Homann: Zemljevid vojvodine Kranjske, Slovenske marke in Istre, 1714–1724
Janez Dizma Florjančič pl. Grienfeld: Horografski zemljevid vojvodine Kranjske, 1744
Baltazar Hacquet: Litološko-hidrografski zemljevid slovanskih narodov, 1782
Peter Kozler: Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin, 1853