Zarota teorij
Play • 7 min
Danes pa o priljubljeni temi, ki pa jo bomo osvetlili s povsem nove perspektive. Govorili bomo o teorijah zarote!

Kot je znano nekaj zelo dobro obveščenim posameznikom, smo v našem skromnem uredništvu del mednarodne zarote, ki bi rada za krmilo planeta spravila pisce kolumn! Ti bi nato ves svet prisilili v neskončno pisanje glos, kozerij, analiz, komentarjev in podobnih novinarskih zvrsti. Vsi napori borcev za demokracijo, da obrzdajo osrednje medije, kjer kolumnisti običajno iščemo in tudi najdemo zatočišče, so tako povsem upravičeni.

Ta samoizpovedni uvod je potreben, da se soočimo z zahtevnim miselnim konstruktom, ki edini na teoretični ravni razloži teorijo zarot …

In sicer:

Najbolj zarotniška je tista teorija zarote, ki v lažnivih medijih prikrito nakazuje, da teorij zarot ni.
Intelekta
Intelekta
RTVSLO – Prvi
Zeleni vodik bi lahko pokril četrtino globalnih energetskih potreb
Zeleni prehod naj bi Evropi do sredine stoletja zagotovil neto ničelne izpuste toplogrednih plinov. A medtem ko se obnovljivi viri energije vse bolj uveljavljajo in postajajo konkurenčni, se vse jasneje kaže potreba po učinkovitem shranjevanju viškov energije. Obnovljivi viri so v pomembni meri odvisni od vremena in zato nepredvidljivi, elektroenergetsko omrežje pa zahteva izredno stabilnost. Kot vse pomembnejša možnost shranjevanja teh viškov elektrike se omenja vodik, ki ima številne prednosti. Možno ga je transportirati po ceveh, uporabiti kot energent v transportu, prav tako bi ga lahko po potrebi spremenila nazaj v elektriko. In vse to brez izpustov toplogrednih plinov in zdravju škodljivih snovi. Sliši se idealno, a v praksi smo od tega cilja še oddaljeni. Danes je skoraj ves vodik proizveden iz fosilnih virov in ta seveda ni ogljično nevtralen. "Sama tehnologija je na pragu zrelosti, tako da tehničnih ovir ni," pravi doc. dr. Gregor Dolanc, vodja odseka za sisteme in vodenje na Institutu "Jožef Stefan". "Problem je cena tega vodika." O prednostih in slabostih vodika, potrebni tehnologiji in infrastrukturi ter o vlogi vodika v evropskem zelenem prehodu, so v Intelekti razmišljali prof. dr. Mihael Sekavčnik s Fakultete za strojništvo UL, izr. prof. dr. Nejc Hodnik, Kemijski inštitut in doc. dr. Gregor Dolanc, IJS. »Tukaj brez resnega premisleka o celotni paradigmi ekonomskega sistema, kateremu so vsi ostali sistemi: od energetskega, izobraževalnega, do zdravstvenega, itd. podrejeni, ne bo šlo,« pa opozarja prof. dr. Mihael Sekavčnik. »Današnji ekonomski model, kot vemo, temelji na ekonomiji rasti na obrestni meri. Obrestno obrestni račun vam pa hitro pokaže, da ste obremenjeni z eksponentno rastjo, ta planet pa eksponentne rasti preprosto ne prenese.« Foto: Pixabay
47 min
Umetnost možnega
Umetnost možnega
RTVSLO – Prvi
Iz Bruslja z ljubeznijo – Matjaž Trošt in Peter Žerjavič
Slovenija se je v minulih dneh znašla na radarju evropskih inštitucij. Razlog je odnos slovenske vlade do medijev in novinarjev, ki smo ga domači novinarji navajeni, v Bruslju pa je povzročil pravi šok. Plaz je sprožil članek novinarke Lili Bayer v bruseljskem časopisu Politico, v katerem na temelju pričevanj pretežno anonimnih virov iz slovenskih novinarskih vrst opisuje poskuse slovenske vlade, da bi si podredila medije. O tem, kam lahko pripelje parlamentarna preiskava slovenskih razmer, zakaj se je tako ostro odzvala tudi evropska komisija, kako bo afera vplivala na slovensko predsedovanje, pa tudi kako vpliven in verodostojen medij je Politico, smo se v najnovejši epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega pogovarjali z dvema izvrstnima poznavalcema bruseljskega političnega parketa - dolgoletnim dopisnikom Dela Petrom Žerjavičem in urednikom zunanjepolitičnega uredništva na Radiu Slovenija, ki je kar osem let poročal iz Bruslja, Matjažem Troštom. Ja, te dni je bilo zanimivo biti slovenski novinar v Bruslju, priznava Peter. Matjaž se strinja, da je tovrstna komunikacija politikov z mediji iz bruseljske perspektive nezaslišana. Peter razkriva ozadja ostrih reakcij evropske politike, Matjaž pa analizira posledice. V podkastu tudi o tem, kako so se na evropskem parketu znašli slovenski politiki začetniki - ki jih EU niti ni posebej zanimala - in aktualni predsednik vlade, ki nima zadržkov, da svoja stališča glasno in jasno pove. Tudi če s tem dvigne prah in če se Slovenija znajde v središču (ne)zaželene pozornosti. Nekaj besed smo namenili tudi družbenim omrežjem in lažnim profilom politikov. Mimogrede: Viktor Orban ne tvita, je pa aktiven na Facebooku. Seveda imamo nov avizo. Tudi tokrat najboljši!
48 min
More episodes
Search
Clear search
Close search
Google apps
Main menu