Okoljske zgodbe
Eko krog
Subscribe
Prepričani smo, da sta okolje in trajnostni razvoj temelj, iz katerih raste prihodnost človeštva. Če bomo ta temelj neprestano spodkopavali, se bo prihodnost silovito zamajala. Če ga bomo utrdili, bo prihodnost dobra za vse.
V našem podcastu predstavljamo ljudi, ki utrjujejo te temelje. S svojim znanjem, energijo, vztrajnostjo, srčnostjo, vizijo. Spoznajte okoljske nevladne organizacije in njihovo delo od blizu, spoznajte glasove in obraze Okoljskih zgodb.
Available episodes
Newest first
Oldest first
Feb 20, 2023
Okoljske zgodbe 16: Štoparski vodnik po varstvu okolja
Naše okoljske pravice in kako do njih, 2. del.
Štoparski vodnik po varstvu okolja je prva publikacija pri nas, ki na pregleden način in v laiku razumljivem jeziku predstavi naše okoljske pravice in poti do njihovega uveljavljanja. "Pravice so le besede na papirju, če ljudje zanje ne vedo, ali jih ne znajo ali ne morejo uveljaviti v dejanskem življenju," piše v uvodu Štoparskega vodnika. Publikacijo so pripravili pravniki Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, v 16. epizodi Okoljskih zgodb se pogovarjamo z urednikom Vodnika, Aljošo Petkom.
Kateri vidiki okoljskega prava so zajeti v Vodniku? Kako lahko publikacija ljudem pomaga pri spopadanju z okoljskimi problemi? Kje se pri udejanjanju pravice do zdravega okolja v Sloveniji najbolj zatika? Zakaj se ljudje ne odločajo za to, da uveljavijo svoje pravice? In še mnogo več... - v pogovoru z avtorico podkasta Karmen Kogoj Ogris.
playlist_add
Jan 17, 2023
Okoljske zgodbe 15: Živeti brez odpadkov? Zero Waste je pot, ne cilj.
Zero Waste življenjski slog je v zadnjih letih zaživel v gospodinjstvih po vsej Evropi, saj se je več deset tisoč družin odločilo za drugačno potrošnjo, s čimer so korenito zmanjšali količino svojih odpadkov. Nakup izdelkov na rinfuzo, proizvodnja lastne kozmetike ali gojenje lastne hrane so primeri, ki dokazujejo, da si ljudje želijo biti deležniki in proizvajalci, ne le potrošniki, poudarjajo v Ekologih brez meja, od koder prihaja gostja 15. epizode Okoljskih zgodb Katja Sreš. Kako naj zaposleni ženska, moški, oče, mama, otroci "živijo Zero Waste" brez kompliciranja? Da se, le svoje sive celice moramo vklopiti, pravi naša gostja.
Definicija Zero Waste pravi, da gre za "ohranjanje vseh virov skozi odgovorno proizvodnjo, potrošnjo, ponovno uporabo in izrabo izdelkov, embalaže in snovi, brez sežiganja in izpustov v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov ali ljudi." Odpadek je za Zero Waste filofozijo preprosto odraz neučinkovitosti sistema. Kaj so rezultati prenosa koncepta Zero Waste v prakso? Kako začeti "Zero Waste življenje"? Pomeni Zero Waste res odpovedovanje? Ali pa ravno obratno – pridobivanje? In nenazadnje, kaj vse se spremeni, ko enkrat spremenimo svoje nakupovalne navade?
playlist_add
Dec 21, 2022
Okoljske zgodbe 14: "Reka poje mi..."
O rekah, jezovih, ribah in o tem, zakaj narava v resnici pomeni kaos.
Polona Pengal je biologinja, ljubiteljica vode in podvodnega sveta, po srcu in duši borka za boljši jutri rib in drugih morskih in sladkovodnih živali. Je tudi ustanoviteljica zavoda Revivo – Oživimo, kjer skupaj s sodelavci trenutno dela na projektu ohranitve kečige, edine še živeče vrste jesetrov v Sloveniji, pravega "dinozavra" med ribami. Ste vedeli, da kečige živijo v Muri?
V pogovoru s Karmen Kogoj Ogris tudi o tem, zakaj so ribe tako primeren biološki indikator stanja rek, kaj pomeni izraz "zdrava reka", kakšne so posledice zajezitev in drugih rečnih ovir ter seveda odgovor na večno vprašanje: bi ljudje naravo, če bi jo razumeli, tudi bolj spoštovali?
playlist_add
Nov 25, 2022
Okoljske zgodbe 13: Al pa če gremo kar z avtom...
"Če vlagaš v cestno infrastrukturo, dobiš avtomobile. Če vlagaš v kolesarske steze in pločnike, dobiš pešce in kolesarje."
Katerikoli uradni zapis, dokument, načrt, strategijo glede mobilnosti boste danes brali, vedno bo zraven, skoraj brez izjeme, pridevnik »trajnostna.« Včasih se zdi, da je izraz trajnostna mobilnost postal puhlica brez pomena. Še posebej takrat, ko (znova) poslušamo načrte o širitvi cest – vpadnic, obvoznic, o novih pasovih in novih cestah, ali pa opazujemo, kako je za parkirišče padlo še eno drevo. Z vidika posledic podnebnih sprememb, našega zdravja in dobrega življenja pa bi moralo biti vsem jasno, da potrebujemo več narave in manj betona, h čemur bi prispevale tudi drugačne potovalne navade.
A Sloveniji je avtomobil še vedno kralj, javni prevoz pa je bolj za tiste, ki druge izbire nimajo. Zakaj? Ko pa je možno tudi drugače, dobre prakse obstajajo, v tujini in pri nas. Smo Slovenci in Slovenke res obsedeni s svojimi avtomobili? Koliko smo v Sloveniji v zadnjih 5 letih vložili v cestno infrastrukturo, koliko v železniško, koliko v kolesarsko in koliko v infrastrukturo za pešce? Kako je vprašanje mobilnosti povezano s stanovanjsko politiko? O kompleksni temi mobilnosti se je avtorica podkasta Okoljske zgodbe Karmen Kogoj Ogris pogovarjala z Aidanom Cerarjem iz Inštituta za politike prostora IPOP.
playlist_add
Oct 19, 2022
Okoljske zgodbe 12: Danes bo za kosilo...
Če vklopimo zdravo pamet, tudi zdrava hrana ni predraga.
Ajda Mrak je študentka Biotehniške fakultete v Ljubljani. Diplomirala je iz živinoreje, zdaj pa zaključuje magisterij znanosti o živalih. Njen drugi dom so družabna omrežja, kjer v okviru projekta Futr za jutr ljudi spodbuja k bolj etičnim, trajnostnim prehranjevalnim navadam. V 12. epizodi našega podkasta se s Karmen Kogoj Ogris pogovarja o tem, kar potrebujemo vsi – hrani.
Nekatera prehranska podjetja in velike korporacije so že vrsto let odgovorni za kršitve človekovih pravic in uničevanje okolja po svetu. Vsi poznamo zloglasno palmovo olje, ki se nahaja v vsakem drugem izdelku na policah supermarketov. Ali ga znamo povezati s podobami opustošenega gozda na Borneu in osirotelih orangutanovih mladičev (ki se nam sicer smilijo, ker so tako ljubki), pa je drugo vprašanje.
Kako je povezano to, kar jemo, s tem, kar se dogaja po svetu? Kaj kupim, ko kupim čokoladni namaz znane blagovne znamke, mandelj, avokado, sojo ali tako cenjeno argentinsko govedino?
Kako hrana, ki jo jemo, vpliva na okolje, katerem živimo? In kako okoljske razmere vplivajo na hrano, ki jo bomo lahko pojedli? Kaj povprečen Slovenec poje - nam je res bolj pomembno, kaj damo nase kot kaj damo vase? In seveda… MIT ALI RESNICA: je zdrava in okolju prijazna hrana res draga?
playlist_add
Sep 16, 2022
Okoljske zgodbe 11: Vsaka plastenka v novo plastenko
Učinkovit kavcijski sistem za embalažo pijač je dober za okolje in ljudi.
Kavcijski sistem za embalažo pijač je ob objavi te, 11. epizode Okoljskih zgodb, uporabljalo že 12 evropskih držav, še pri osmih je že bila sprejeta politična odločitev za njegovo uvedbo. Kaj pa Slovenija? Z vodjo kampanje Zaprimo krog Eriko Oblak podrobno o tem, kaj kavcijski sistem je, kakšne so njegove koristi za ljudi, gospodarstvo in okolje ter predvsem o tem, kaj storiti, da bo učinkovit ter da mu bomo ljudje zaupali in ga tudi uporabljali.
Kavcijski sistem mora biti premišljeno zasnovan z upoštevanjem vseh možnih spremenljivk, lokalnih posebnosti in ob sodelovanju vseh deležnikov. Katere so skupne točke dobro delujočih sistemov po Evropi? Kakšne so izkušnje pri snovanju kavcijskih sistemov v tujini? Kakšne so varovalke, da kavcijski sistem ne postane le še ena od možnosti za dober zaslužek? Ali naš sistem ločenega zbiranja res tako dobro deluje (in ga je treba samo še malo izboljšati), da kavcijskega sistema ne potrebujemo? In na koncu, pa ne najmanj pomembno, kakšno mesto v kavcijskem sistemu zavzema ponovna uporaba?
https://ekokrog.org/zapri-krog/
playlist_add
Aug 9, 2022
Okoljske zgodbe 10: Majčka za 5 evrov. Res?
Hitra moda in skriti stroški naših poceni oblačil.
Vpliv proizvodnje, prekomerne potrošnje, uporabe tekstila ter nato tekstila kot odpadka na okolje je gromozanski. Le kot primer: po vsem svetu se vsako sekundo odloži na odlagališčih ali sežge za tovornjak (!) tekstilnih izdelkov. Prav tako je modna industrija že desetletja zaznamovana z izkoriščanjem delavcev in delavk v najbolj ranljivih predelih sveta.
Modna industrija je sinonim za prekomerno potrošnjo: posameznik v povprečju vsako leto kupi 60% več oblačil kot pred 15 leti, nosi pa jih pol manj časa. Hkrati pa se je v tem času proizvodnja oblačil podvojila. Večinoma nosimo tekstil slabe kakovosti, zato obleke velikokrat nosimo le nekajkrat. Razlog, da oblačila hitreje kot v preteklosti postanejo sprana, raztrgana ali spremenijo obliko, pa je v slabi kakovosti materialov oblačil iz trgovin s hitro modo.
Gostja 10. epizode Okoljskih zgodb je ustanoviteljica Zadruge Buna in vodja Pravične trgovine v Sloveniji Živa Lopatič. Zakaj je prišlo do pojava hitre mode in kaj to sploh je? Kdo je izdelal našo novo majčko, za katero smo plačali tako ugodnih 5 evrov? Kako hitra moda degradira ljudi, družbo in okolje? Kako modna industrija naslavlja naše psihološke potrebe oziroma manipulira z njimi - smo postali zasvojeni z nakupovanjem oblačil? In nazadnje – »manj je več« naj velja tudi pri oblačilih, a kako to doseči?
playlist_add
Jul 11, 2022
Okoljske zgodbe 9: Eni na Mars, drugi z dolarjem na dan.
Globalna neenakost: vzroki, posledice in odgovornost zahodnega sveta.
ALI
Kdo in je izdelal naš novi pametni telefon, kakšno ceno je za to plačal in kakšno še bo, ko bomo svoj telefon po letu uporabe zavrgli?
Zahodni svet izvaža posledice svojega načina življenja v druge države, največkrat v države in regije globalnega juga. Okoljski in drugi stroški tega, kar na zahodu jemo, nosimo, uporabljamo vsak dan, v ceni izdelka niso upoštevani. Poleg tega koncentracija skrajnega bogastva na eni (približno 1 % svetovnega prebivalstva nadzoruje približno 45 % svetovnega premoženja) in skrajna revščina na drugi strani ustvarjata začarane kroge: eni imajo še več - denarja, moči, vpliva - drugi še manj. Eni sanjajo o kolonijah na Marsu, drugi živijo s pol dolarja na dan. Kako je človeštvo zašlo tako daleč?
Društvo Humanitas – Center za globalno učenje in sodelovanje od leta 2000 deluje na področju globalnega učenja ter programa podpore otrokom in lokalnim skupnostim. Globalno učenje raziskuje povezave med osebnimi zgodbami in dogajanjem v svetu ter razmišlja o globalizaciji, njenih razlogih in posledicah. Gostja devete epizode Okoljskih zgodb je predsednica Humanitasa Barbara Vodopivec. V pogovoru s Karmen Kogoj Ogris tudi o tem, koliko je možno spremeniti svet, če smo zavedni in odgovorni potrošniki, in o tem, ali vidi zametke novega, novih oblik bivanja, nove miselnosti, upanja?
Zahvaljujemo se Klemnu Selakoviču, aidea.si, za pomoč pri nastajanju Okoljskih zgodb.
playlist_add
Jun 10, 2022
Okoljske zgodbe 8: "Pa smo res taki klempoti..."
O Savi, filmanju, aktivizmu, veslanju, elektrarnah, biznisu, uporu in še o čem.
"Zmeraj manj ljudem je življenjsko pomembna tekoča reka. Zato jih pa uničujemo eno za drugo." Rok Rozman, kajakaš, biolog, borec za prosto tekoče reke, ustanovitelj Balkan River Defence
Trije kajakaši in ena kajakašica so 11 dni veslali na naši najdaljši reki. Savo so preveslali od začetka, od Dolinke in Bohinjke, do meje s Hrvaško. In nastal je čudovit dokumentarni portret reke, ki je, kljub človeškemu pohlepu in nespameti, (vsaj nekje) uspela ohraniti svojo prvobitno divjost. "Moja želja je, da bo zapuščina filma Zgodba Save ta, da na srednji Savi ne bo elektrarn," pravi gonilna sila filma Rok Rozman, s katerim se je v osmi epizodi Okoljskih zgodb pogovarjala Karmen Kogoj Ogris. Pogovor je tekel kot reka: o vsem, o čemer se da. "In z Rokom se da govoriti res veliko," pravi avtorica podkasta.
Kakšna je Sava danes, kateri del je ostal relativno nedotaknjen? Kaj so on in ekipa ob snemanju filma odkrili o Savi? Kakšna je neuničena reka in zakaj je potrebno reke ohraniti takšne, kot so? Kdaj se je spremenil odnos ljudi do reke, tudi tistih, ki so odraščali ob njej? Kdaj in zakaj je nastal Balkan River Defence? Kdo plačuje ceno za velike gradbene podvige na rekah in kakšna je ta cena? Kako ustaviti biznis? In še o čem…
Zahvaljujemo se Klemnu Selakoviču, aidea.si, za pomoč pri nastajanju Okoljskih zgodb.
playlist_add
May 20, 2022
Okoljske zgodbe 7: Skočite že na ta vlak! Podnebne spremembe: čarobne paličice ni, so pa rešitve.
Podnebna kriza ni nekaj, kar bo šele prišlo, ampak je že tu, opozarjamo nevladne organizacije in znanstveniki. Vplivi in tveganja podnebne krize postajajo vse kompleksnejši in jih je vse težje obvladovati, saj se različne nevarnosti pojavljajo hkrati in so medsebojno povezane. Posledice se že krepko poznajo tudi v našem vsakdanjem življenju.
A vendar: v pomladanski raziskavi Eurobarometer so vprašani podnebno krizo uvrstili šele na 8. mesto med stvarmi, ki jih najbolj skrbijo.
Včasih se zdi, da še kar naprej tiščimo glavo v pesek, za rešitev problema pa bi se morali z resničnostjo soočiti, in to brutalno iskreno. V sedmi epizodi podkasta Okoljske zgodbe gosta Katja Huš (Greenpeace Slovenija) in Miha Mikelj (Mladi za podnebno pravičnost) odgovarjata na naslednja vprašanja: So časi, ko bi bili možne enostavne rešitve, mimo, in enostavnih odgovorov na tako kompleksno krizo ni več? Je človeštvo zamudilo vlak, ki prinaša rešitve? Kje v Sloveniji se kriza že pozna, kako jo lahko občutimo? Kako naj ljudje od zahtevajo ukrepe od odgovornih, če še sami ne verjamejo, da je podnebna kriza problem?
In nenazadnje: Kaj je pravični prehod, h kateremu pozivamo nevladne organizacije na vseh, ne le okoljskih področjih? Posledica pravičnega prehoda bi bil premik od trenutnega netrajnostnega modela družbe, za katerega so značilne velike neenakosti znotraj posameznih držav in med njimi k pravičnejši, trajnostni družbi – v njej bi bile spoštovane omejitve planeta, ob hkratnem blagostanju vseh ljudi. Kaj torej pomeni pravičen podnebni prehod in kako ga doseči?
Zahvaljujemo se Klemnu Selakoviču, aidea.si, za pomoč pri nastajanju Okoljskih zgodb.
playlist_add
Apr 6, 2022
Okoljske zgodbe 6: S terena - boj za čisto in zdravo okolje. Naše okoljske pravice in kako do njih.
6. epizoda Okoljskih zgodb prinaša zgodbo s terena o konkretnem boju za zdravo in čisto življenjsko okolje, ki se smiselno povezuje s širšim vprašanjem poznavanja naših okoljskih pravic in dostopa do njih.
Z novim letom 2022 je v Ilirski Bistrici zaživelo novo društvo, ki se kot prvo v občini ukvarja z okoljsko in ekološko problematiko. Društvo Eko Bistrc je zraslo iz istoimenske civilne iniciative, ki je združila krajane v prizadevanju za sodelovanje v postopku pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja tovarne Lesonit. Mojca Mejak odgovarja kako življenje ob industrijskem obratu vpliva na ljudi, kaj je bilo do zdaj že storjenega, kakšni so odzivi okolice in kaj v društvu želijo. Predstavlja kronologijo boja za spodobno življenje v (vsaj) vzdržnih razmerah.
Njeno zgodbo smiselno dopolnjuje okoljski pravnik Aljoša Petek, ki konkretno preliva v splošno: Kateri so glavni okoljski postopki, kjer javnost lahko sodeluje? Kako lahko sodeluje pri sprejemanju predpisov…
playlist_add
Mar 21, 2022
Okoljske zgodbe 5: Resnično zeleni ali samo prebarvani? Zeleno zavajanje.
"To, da onesnaževalci manipulirajo z ljudmi, ki so v težki situaciji, je perverzno". Gaja Brecelj, Umanotera
"Pri izbiri lokacij svojih tovarn onesnaževalci zelo naštudirajo, na kakšen odpor lahko naletijo. V lokalno skupnost prihajajo z vnaprej izdelanim načrtom." Erika Oblak, Eko krog
Konflikt med družbenim in potrošniškim pritiskom, da morajo biti izdelki, storitve in dejavnosti zelene, in kapitalistično logiko –kako z najmanj vložka zaslužiti največ, velikokrat vodi v t.i. greenwashing – zeleno zavajanje.
Cambridge Dictionary definira greenwashing oz. zeleno zavajanje kot delovanje, katerega cilj je ljudi prepričati, da organizacija varuje okolje bolj kot v resnici ga. Zeleno zavajanje pomeni preusmerjanje pozornosti, izpostavljanje enega okoljsko sprejemljivega vidika, da organizacija zakrije ostale vidike svojega delovanja, ki so okoljsko bistveno manj sprejemljivi, ali pa sploh niso. Večinoma pomeni tudi, da porabi precej več denarja za marketinške, PR ak…
playlist_add
Feb 14, 2022
Okoljske zgodbe 4: Kako (dobro) živeti v Alpah?
V srcu naše celine, alpskem loku, velikem 190.912 km2, ki si ga deli sedem držav, približno sto regij in več kot 6000 občin, živi okoli 13 milijonov ljudi. Zaradi edinstvene naravne in kulturne zgodovine so Alpe življenjski, gospodarski in rekreacijski prostor evropskega pomena. Za Alpe je značilna velika kulturna in jezikovna raznovrstnost ter biotska in krajinska pestrost.
CIPRA je nevladna, neodvisna in neprofitna krovna organizacija, ki se od leta 1952 dalje zavzema za varstvo in trajnostni razvoj v Alpah. Z mednarodno pisarno v Lihtenštajnu, predstavniškimi telesi v sedmih alpskih državah ter okoli sto članskimi organizacijami in inštitucijami je CIPRA danes pomembna vsealpska mreža. V Sloveniji CIPRA deluje od leta 2000.
V 4. epizodi podcasta Okoljske zgodbe: Kako (dobro) živeti v Alpah? z direktorico CIPRE Slovenija Špelo Berlot o tem, kaj so v slovenskem alpskem prostoru trenutno največji izzivi, na katerem področju nam gre dobro, kje šepamo, kateri so na…
playlist_add
Jan 20, 2022
Okoljske zgodbe 3: Zdrava morja - zdrav planet
Po podatkih iz leta 2020 je 93 % evropske morske površine pod različnimi pritiski, kar pomeni tudi pritisk na morske živali: pomanjkanje plena, degradacija habitata, naključni ulov v ribiške mreže, podvodni hrup, kemično in plastično onesnaženje ter podnebne spremembe. Vsi ti pritiski medsebojno še pomnožijo svoje učinke.
Kako je s stanjem morja in življenja v njem pred našim pragom? Morigenos, slovensko društvo za morske sesalce, že več kot 20 let spremlja delfine, ki živijo v slovenskem morju. V bistvu gre za nekakšno povratno zanko - izguba morske biodiverzitete zmanjša odpornost ekosistema in s tem je ekosistem bolj ranljiv, slabše se sooča s pritiski, kar povratno pomeni nadaljnjo izgubo biodiverzitete, se strinja predsednik društva Tilen Genov. A hkrati pravi, da stanje v našem morju ni tako slabo.
V tretji epizodi podcasta Okoljske zgodbe # Zdrava morja – zdrav planet se Tilen Genov s Karmen Kogoj Ogris pogovarja o stanju populacij velikih sesalcev v…
playlist_add
Dec 9, 2021
Okoljske zgodbe 2: Samo rasti ali tudi od-rasti?
Neomejena rast na omejenem planetu ni mogoča. To je ugotovil že Rimski klub v daljnih 70ih letih prejšnjega stoletja. Kljub temu se zdi, da mit o stalni gospodarski rasti vztraja še danes, da je nenehna rast BDP edini in zveličavni kazalnik našega napredka.
Kaj pa, če ne bi rastli, ampak od-rastli? Pojem trajnostna od-rast (ali odrast, pisano brez vezaja) po eni od definicij pomeni krčenje proizvodnje in potrošnje, ki poveča blaginjo človeka, izboljša okoljske razmere in enakost na planetu. Poziva k prihodnosti, v kateri družbe živijo v okviru okoljskih zmožnosti, z odprtimi lokalnimi gospodarstvi in bolj enakopravno porazdeljenimi viri v okviru novih oblik demokratičnih institucij.
Obsedenost z rastjo je privedla do razmaha potrošništva in poblagovljenja. Pri mnogih izdelkih je načrtovana zastarelost samoumevna, saj so zato zlahka nadomestljivi. Druga pot je kroženje snovi v zaprtih naravnih in tehnoloških krogih, kjer lahko najdemo presečišče z od-rastjo. O…
playlist_add
Nov 12, 2021
Okoljske zgodbe 1: #Plastika in kavcijski sistem
V prvi epizodi Okoljskih zgodb smo se pogovarjali o plastiki, kakšne okoljske izzive povzroča in kakšne so rešitve. Kavcijski sistem uspešno zapira krog za odpadno embalažo za pijače. Pogovarjali smo se z Eriko Oblak iz Eko kroga, ki vodi kampanjo za uvedbo kavcijskega sistema pri nas in z Jako Kranjcem iz Ekologov brez meja, kjer se s izzivi plastike ukvarjajo v projektu Plastika naša vsakdanja.
Posebna zahvala Klemnu Selakoviču, aidea.si za uporabo studia in pomoč pri nastajanju podkasta Okoljske zgodbe.
playlist_add